V zadnjih 3 letih sem spremljal kolega, ki je poučeval predmet “Psihologije razmerij” (ang. Psychology of Relationships) na eni izmed nemških univerz. V današnjem hitrem tempu življenju so tudi razmerja postala zelo nedefinirana. Na začetku določenih razmerij niti moški niti ženska sploh ne vesta:

  • ali gre samo za razmerje za eno noč;
  • ali se imata namen z njim (ali njo) še kdaj videti;
  • če sta se sestala že večkrat, ali gre za kaj resnega ali le začasno “romanco” oz. srečanja;
  • ali se ujameta samo v postelji ali tudi kje drugje;
  • itd.

Dandanes torej težko ocenimo, kam točno pelje razmerje, v katerem smo soudeleženi. Obstaja pa 7 ključnih znakov, na podlagi katerih lahko enostavno ocenimo, ali gre pri našem razmerju za nekaj bolj resnega ali za bolj prehoden odnos, torej začasne narave.

1. Deljenje informacij drug o drugem

Ko z nekom tvorimo poglobljeno, intimno razmerje, s to osebo delimo kar precej informacij, ki so osebne narave. Konkretno gre za informacije, ki jih tipično ne bi delili z ostalimi ljudmi. Seveda se količina informacij, ki jih razkrijemo morebitnemu intimnemu partnerju, razlikuje od osebe do osebe. Statistika pa vseeno kaže, da ženske ponavadi delijo več osebnih informacij kot moški. Moški tipično informacije, ki jih smatrajo za bolj osebne, prihranijo za ljudi oz. potencialne partnerje, ki jim res brezpogojno zaupajo.

2. So-odvisnost

Intimna razmerja so ponavadi dokaj so-odvisna. To pomeni, da en udeleženec v tem razmerju konkretno vpliva na drugega udeleženca (partnerja) s svojim razmišljanjem, pristopom do življenja, načina kako sprejema (življenjske) odločitve, osebne urejenosti, itd. To seveda vpliva tako na pomembnejše odločitve (npr. osebni odnosi, karierna usmeritev) kot tudi na trivialne aspekte našega vsakdanjika (npr. kje bomo jedli kosilo).

3. Skrb za partnerja

Skrb ali skrbnost je prav tako eden izmed pomembnejših faktorjev pri definiciji intimnosti posameznega razmerja. Vsak izmed partnerjev v takem razmerju vlaga precejšnjo mero skrbi v dobrobitje svojega partnerja, kar pri površinskih (ali t.i. “casual”) ali kratkotrajnih razmerjih seveda ni običajno. Partnerji v intimnem razmerju pokažejo skrb eden za drugega, si stojijo ob strani v težkih trenutkih in, če je to mogoče, so eden drugemu v pomoč. Ni pomembno, ali gre za nepomembne vsakdanje težavice ali za ključne življenjske korake – vedno lahko računajo, da jim bo njihov partner v oporo.

4. Zaupanje

Po mojem mnenju je zaupanje tisti glavni faktor, ki drži vseh ostalih 6 dejavnikov v razmerju skupaj. Vsak par na neki točki v trajanju razmerja pride do trenutka, kjer je odločitev ali partnerju 100% zaupati, težka. Vseeno pa razmerje brez tega ne more obstajati. V primeru zaupanja gre za zavestno odločitev, da bomo zaupali svojega partnerja do te mere, da bo svoje odločitve sprejemal tudi z naši dobrobitjem v mislih.

5. Odzivnost na potrebe partnerja

V zdravih intimnih razmerjih se od partnerjev pričakuje, da so vzajemno pozorni na potrebe svojega izbranca (ali izbranke). To pomeni predvidevanje, razumevanje in podpiranje čustev, ki jih naš partner doživlja v različnih vsakodnevnih situacijah. To velja tudi za težje situacije, tako pozitivne kot negativne. Pomembno je, da partnerju stojimo ob strani tako ob lepih kot težkih trenutkih. Ne glede na to, ali gre za smrt v družini, izgubo zaposlitve, zdravstvene težave, napredovanje v službi, nosečnost, zadetek na loteriji, ipd. – od nas kot od partnerja se pričakuje, da bomo svojemu partnerju v oporo.

6. Vzajemnost

Na neki točki v vzajemno intimnem razmerju se vsak partner prične zavedati globoke povezave z drugim partnerjem. To lahko predvsem opazimo v pogovoru, ko partner sebe ne naslavlja več z zaimkom “jaz” temveč z zaimkom “midva”. Na pričetku razmerja npr. ženska reče “Jaz in Peter greva za vikend na morje”. Če smo nekoliko bolj pozorni na stavčno strukturo pa bomo opazili, da se tekom bolj poglobljenega odnosa take izjave spremenijo v “Za vikend greva na morje”.

Zavezanost

Nazadnje, vendar vsekakor ne najmanj pomembno pri intimnosti, pa pridemo do motivacije za dejansko nadaljevanje tega razmerja. Gre za to, da imata oba partnerja visoko motivacijo, da se razmeje na zaključi, temveč konstruktivno nadaljuje, saj oba partnerja v razmerju:

  • uživata in
  • v nadaljevanju razmerja vidita korist zase in za partnerja.

Na podlagi te zavezanosti eden drugemu pa se zaupanje med partnerjema poglobi, drug z drugim delita tudi intimnejše informacije, skrbita eden za drugega, sta odzivna na potrebe svojega partnerja in se obenem zanašata eden na drugega. Vsi ključni faktorji za trajno, poglobljeno in ljubeče razmerje so tako izpolnjeni.

Kategorije: Razmerja in ljubezen